"Če NE izobražujemo, prihranimo!" Pa je to res?

Ko se odločamo o izobraževanju zaposlenih je pogosto potrebno tehtati "ali izobraževati" oziroma bolj "koga in koliko". V današnjem zapisu bomo te odločitve poskusili še finančno ovrednotiti. Torej, če si zastavimo vprašanja: Kaj če izobražujem zaposlenega in odide? Kaj če ga ne in ostane? Ali res prihranim, če izobražujem manj?

Če si postavimo na eno stran tehtnice: izobražujem svoje zaposlene, zato da preprečujem zaplete (oskrbe) ter na drugo stran: ne izobražujem (oz. izobražujem manj), da privarčujem… Kaj pretehta? Odgovor seveda ni enostaven. 

Vprašamo se lahko tudi "Kaj ima večji učinek na naše delo, zadovoljstvo, zdravje?" Je to investicija v izobraževanje ali finančni prihranek? Ali obratno: "Kaj lahko prinese večjo škodo?" Je to odsotnost zaposlenega za čas izobraževanja ali odsotnost zaradi prenosa okužbe (ki bi jo morda lahko preprečili)? Zagotovo vsakodnevne odločitve niso tako črno-bele, niti tako enostavne. Rekli bi lahko tudi, da niso vsak dan enake.

Če rečemo, da se odločimo ZA izobraževanje, kajti izobraževati moramo in verjamemo, da je dobro, si lahko pri odločitvi "koliko in koga" pomagamo s tem, da zadevo postavimo še v finančni okvir.

Kako?

Torej, denimo, da postavimo strošek izobraževanja na eno in strošek "zapletov" na drugo stran. 

Pri strošku izobraževanja upoštevajmo:

• Število zaposlenih, ki se jih izobraževanje tiče (tistih, ki so vključeni v delo s katerim lahko vplivajo na preprečevanje ali zmanjševanje dotičnega zapleta).
• Ceno in trajanje izobraževanja ter obdobje potrebnega ponavljanja izobraževanja (če menimo, da je potrebno za obnovitev znanja).
• Strošek odsotnosti zaposlenih za čas izobraževanja. To najlažje opredelimo kar z deležem povprečne plače zaposlenega (torej plača za dan odsotnosti).
• Morebitne ostale stroške povezane z odsotnostjo ali izobraževanjem. 

Pri izračunu skupnega stroška zapletov (kar je seveda orientacijske narave) pa upoštevajmo:

• Število oseb, ki jih zaplet prizadene. Npr. število stanovalcev z razjedo zaradi pritiska.
• Dodaten čas, ki je potreben za oskrbo (zaradi) zapleta. To lahko finančno opredelimo, kot število minut, ki so potrebne neposredno za oskrbo. Le-te spremenimo v vrednost tako, da preračunamo delež plače iz povprečne plače zaposlenega, ki oskrbuje.
• Predviden čas zdravljenja zapleta, torej koliko časa bo trajal ta dodaten čas za oskrbo.
• Stroške materiala ali drugih sredstev, ki so nastali tudi na račun tega zapleta. 

Nato oba izračuna med seboj primerjamo. Takšnega izračuna se je smiselno lotiti le za zaplete, ki imajo večji vpliv na delo ali kakovost storitev. Določene postavke seveda lahko s finančnega vidika tudi nadomestimo (npr. dobimo povrnjene stroške materiala), obstajajo pa še druge, ki jih težko finančno ovrednotimo, pa imajo tudi velik vpliv, takšna je na primer dodatna obremenjenost zaposlenih. 

Zato ne pozabimo, ko razmišljamo o vrednosti investicije v izobraževanje, pomisliti tudi na morebitne posredne vplive in izobraževanje, ki je lahko v neposredno podporo zaposlenim v smislu motivacije, krepitve in varovanja zdravja na delovnem mestu in ostalih vidikov, ki ohranjajo visoko storilnost zaposlenih.

Ali imate konkreten primer pa ne veste, kako se lotiti izračuna, ki bi vam pomagal pri optimizaciji vašega dela ali npr. ocenjevanju smiselnosti investicije? Z veseljem vam pomagamo, pišite nam.