Interoperabilnost v zdravstvu kot ključ do boljše oskrbe

Interoperabilnost v zdravstvu je eden ključnih konceptov, ki omogočajo učinkovito izmenjavo in uporabo zdravstvenih podatkov med različnimi sistemi, aplikacijami in podatkovnimi zbirkami. S tem pa omogoča boljšo obravnavo bolnikov, povečuje učinkovitost dela in potencialno zmanjšuje stroške zdravstvene oskrbe.

Če pogledamo nekoliko podrobneje: izraz interoperabilnost se pravzaprav nanaša na sposobnost dveh ali več sistemov, naprav, aplikacij ali produktov (pogosto iz različnih organizacij), da brez težav delujejo skupaj, izmenjujejo in pravilno interpretirajo podatke med seboj.

V kontekstu zdravstvene oskrbe pa je ravno to izrednega pomena, saj v praksi to pomeni, da lahko različni zdravstveni informacijski sistemi (npr. bolnišnični informacijski sistemi, elektronske zdravstvene kartoteke, sistemi za upravljanje s pacienti itd.) med seboj komunicirajo in izmenjujejo podatke, ne glede na to, kako ali kje so bili ti podatki prvotno ustvarjeni ali shranjeni. Torej, kaj bi to pomenilo za vsakdanje delo zdravstvenih delavcev? Na kratko rečeno: imeli bi celovit in točen pregled bolnikovega zdravstvenega stanja, kar nedvomno olajša sprejemanje odločitev glede oskrbe in zdravljenja ter posledično izboljšuje kakovost in učinkovitost zdravstvenih storitev.

Temeljne standarde interoperabilnosti v zdravstvu zagotavljajo protokoli, kot so Health Level Seven International (HL7) in Fast Healthcare Interoperability Resources (FHIR) ter morda, tistim iz prakse, bolj poznan DICOM za radiološke podatke in slike.

Poleg teh standardov igrajo ključno vlogo tudi različne vrste podatkovnih zbirk. Tradicionalne relacijske podatkovne zbirke so učinkovite pri shranjevanju in pridobivanju podatkov, vendar jih omejujejo njihova togost in slaba prilagodljivost. Zato se v zadnjem času vse bolj uporabljajo NoSQL podatkovne zbirke, ki omogočajo večjo prilagodljivost, rast in učinkovito ravnanje z nestrukturiranimi podatki. Pri slednjem vse večjo vlogo igrajo tudi t.im. "podatkovna jezera" (data lakes), ki omogočajo shranjevanje vseh vrst podatkov v izvirni obliki.

OpenEHR je mednarodni standard za elektronsko zdravstveno dokumentacijo o katerem je bilo nekoliko več govora v zadnjih letih, čeprav sam standard ni ravno nov in je prisoten že več kot 20 let. Vedno več podpornikov pa standard pridobiva z razlogom, saj predstavlja pomemben korak pri doseganju interoperabilnosti. OpenEHR standard namreč uporablja drugačen, modularni pristop, ki ločuje t.im. "modele podatkov" od konkretne implementacije podatkovne zbirke, kar omogoča še boljšo integracijo in dolgoročno kompatibilnost. Poleg tega pa, kot že ime samo pove, v osnovi omogoča t.im. "vendor free" oz. od ponudnikov neodvisen pristop, kar morda v času neštetih ponudb komercialnih rešitev, prinaša malo več zaupanja.

V zdravstvu, kljub predstavljnim že obstoječim rešitvam, še vedno ostajajo številni izzivi povezani s področjem poenotenja strukture medicinskih podatkov. Zavedati se moramo, da je implementacija interoperabilnosti po več desetletjih uporabe takšnih in drugačnih pristopov do uvajanja digitalnih rešitev kompleksna naloga, ki zahteva poleg politične in tehnične podpore tudi nekoliko več razumevanja "tehnične" plati s strani strokovnih delavcev v zdravstvu.

Prihodnost zdravstva in zdravljenja je zagotovo tesno povezana z interoperabilnostjo in medicinskimi podatki, več o tej temi pa zapišem v nadaljnih objavah.