Digitalizacija v praksi: Kakšne so njene prednosti?

Zadnjič posodobljeno: Avtor: Simon Rekanović, dr. med. Ključne besede:

Moderne rešitve, ki so trenutno na voljo, lahko prav gotovo primerjamo s katerim izmed drznih filmskih scenarijev o izmišljenih digitaliziranih družbah. Pa vendar se nam pri delu v vsakodnevni praksi zdi, da smo še svetlobna leta stran od tovrstnih idealiziranih konceptov. Pa smo res?

Ko teče beseda o digitalizaciji v zdravstvu, običajno res ne govorimo o lebdečih posteljah, zelo redko o robotski umetni inteligenci, nekoliko bolj pogosto pa vsaj o rabi različnih elektronskih naprav in čedalje bolj napredne programske opreme.

Preko dejanskih primerov digitalnih rešitev, ki se vsakodnevno uporabljajo pri nas in še toliko bolj v tako imenovanih digitaliziranih družbah (npr. v Estoniji in na Danskem), bomo pogledali, kaj to pomeni v praksi ter kako nam lahko dobro zastavljene rešitve olajšajo in optimizirajo delo, ob tem pa nenehno pomagajo pri izboljšanju bolnikove obravnave. Poleg neposrednega vpliva na dvig kakovosti oskrbe, s strukturirano zbranimi podatki raste tudi posredna vrednost, saj lahko le-te v določenih primerih uporabimo kot ključne kazalnike pri sprejemanju najtežjih strateških odločitev, optimizaciji poslovanja in transparentnem delovanju zdravstvenih organizacij.

1 Uvod

Nenehna digitalna revolucija je preoblikovala vse vidike našega življenja in zdravstvo pri tem ni izjema. Hitro napredovanje tehnologije je omogočilo nastanek nove dobe v zdravstvu, ki ji pravimo digitalno zdravje (Rekanović, 2016).

Digitalizacija pravzaprav predstavlja proces preoblikovanja poslovnih področij, socialnega življenja posameznikov in industrije z uvajanjem inovativnih digitalnih tehnoloških rešitev. Implementacija digitalnih rešitev v vsakodnevne prakse bistveno prispeva k povečanju produktivnosti in učinkovitosti, kar omogoča večji vpliv in uspeh (World Health Organization, 2021a).

Zdravstveni sistemi po svetu se trenutno soočajo s številnimi izzivi, med katerimi so pri vrhu pogosto pozivi k zmanjšanju stroškov, povečanju produktivnosti in učinkovitosti (World Health Organization, 2021a). Številni strokovnjaki menijo, da digitalizacija predstavlja revolucijo v zdravstvu in ponuja odgovore in rešitve za mnoge izmed teh problemov, s katerimi se zdravstveni sistem vsakodnevno srečuje, poleg tega pa so bile v zadnjih letih v razvoj in implementacijo novih tehnologij na področju medicine vložene milijarde evrov (Deloitte, 2016). 

2 Besedilo prispevka

S pomočjo dejanskih primerov digitalnih rešitev, ki se uporabljajo v naši družbi in še bolj v digitaliziranih družbah (npr. v Estoniji in na Danskem), lahko opazimo kako nam dobro zasnovani projekti olajšajo ter optimizirajo delo brez neželenih stranskih učinkov za paciente.

Nekaj primerov digitalizacije:

Enoten sistem izmenjave podatkov med deležniki v sistemu (npr. sistem X-Road (komercialno ime) v Estoniji), ki izrazito olajša izmenjavo in prenos podatkov med ponudniki različnih storitev.

X-Road je tehnologija za varno izmenjavo podatkov med informacijskimi sistemi. Gre za distribuirano in decentralizirano arhitekturo, ki omogoča interoperabilnost med različnimi organizacijami, sistemskimi platformami in storitvami. X-Road je bil razvit v Estoniji in se uporablja za izmenjavo podatkov med vladnimi agencijami, podjetji in drugimi organizacijami.

Glavne značilnosti X-Road so:

  1. Varnost: zagotavlja varno komunikacijo med informacijskimi sistemi z uporabo šifriranja, avtentikacije in elektronskega podpisovanja.
  2. Zasebnost: omogoča nadzor nad tem, kateri podatki se delijo med udeleženci in zagotavlja skladnost z zakonodajo o varstvu podatkov.
  3. Prožnost: podpira široko paleto protokolov, formatov in programskih jezikov, kar omogoča enostavno integracijo z obstoječimi informacijskimi sistemi in storitvami.
  4. Decentralizacija: nima centralne točke nadzora, kar zmanjšuje tveganje za izgubo podatkov ali nedostopnost storitev.
  5. Sledljivost: zagotavlja sledljivost in revizijo vseh transakcij, kar omogoča transparentnost in lažje odkrivanje morebitnih zlorab ali napak (Nordic Institute for Interoperability Solutions, n.d.).
  6. Elektronski zdravstveni karton (EHR): Omogoča enostaven dostop do zdravstvenih podatkov pacientov, kar pripomore k boljšemu obvladovanju in usklajevanju oskrbe pacientov.

Telemedicina: Telemedicinske platforme omogočajo zdravstvenim delavcem posvetovanje s pacienti na daljavo prek videoklicev, kar omogoča pravočasen dostop do oskrbe za posameznike, ki živijo v oddaljenih območjih ali imajo omejeno mobilnost (Rekanović in Pušnik, 2018). Ta tehnologija se je izkazala za še posebej dragoceno med pandemijo COVID-19, ko so bili osebni obiski omejeni (World Health Organization, 2021b). 

Z zdravstvom povezane mobilne aplikacije: Pacientom omogočajo, da spremljajo svoje zdravje, komunicirajo z zdravstvenimi delavci in opravljajo zdravstvene storitve (Rekanović in Pušnik, 2018).

Strojno učenje in umetna inteligenca: Pomaga pri analizi velikih količin zdravstvenih podatkov, kar omogoča boljše napovedovanje, diagnosticiranje in zdravljenje bolezni. Z analizo podatkov o kakovosti oskrbe in bolnišničnih okužb lahko tudi prepoznamo področja, ki potrebujejo izboljšanje, kar lahko vodi do boljših rezultatov zdravljenja (Shehab et al., 2022).

Takšno tehnologijo med drugim uporablja sistem estonskega zdravstvenega zavarovanja, ki ga upravlja Estonski zdravstveni zavarovalni sklad (Tervisekassa - v estonščini/EHIF - v angleščini). Analitiko podatkov in strojno učenje uporabljajo za optimizacijo svojega proračuna in zagotavljanje učinkovite razporeditve virov. 

Ključne strategije tega sistema so:

Prepoznavanje neučinkovitosti: Z analizo velikih naborov podatkov lahko EHIF prepozna vzorce in trende, ki kažejo na neučinkovitosti v sistemu. Na primer, primerjajo lahko uspešnost različnih zdravstvenih izvajalcev, prepoznajo prekomerno ali prenizko uporabo določenih vrst zdravljenja in odkrijejo morebitna sumljiva odstopanja, ki bi lahko pomenila nepravilno obračunavanje storitev.

Napovedna analitika: Algoritmi lahko pomagajo napovedati prihodnje zdravstvene stroške in vzorce uporabe, kar omogoča boljše načrtovanje proračuna in ustrezno razporeditev virov. Tako na primer lahko napovejo povpraševanje po določenih vrstah zdravljenja ali storitev in ocenijo vpliv morebitnih sprememb na dostopnost zdravstvenih storitev državljanom.

Personalizirana medicina: Analitiko podatkov lahko uporabljajo za podporo pobudam personalizirane medicine, prilagajanje zdravljenja in posegov posameznim bolnikom na podlagi njihovih edinstvenih značilnosti. To lahko privede do bolj učinkovite in stroškovno ugodnejše oskrbe ter boljših rezultatov zdravljenja.

Preventivna oskrba: Z analizo podatkov o zdravju prebivalstva lahko prepoznajo posameznike z visokim tveganjem in jih bodo predvsem v prihodnje lahko usmerili v preventivne posege, da zmanjšajo verjetnost dragih dolgotrajnih zdravljenj in hospitalizacije. To med drugim lahko vključuje spremembe življenjskega sloga, zgodnje odkrivanje bolezni in boljše obvladovanje kroničnih stanj.

Povračilo na podlagi uspešnosti: EHIF lahko uporablja analitiko za uvedbo modelov plačila na podlagi uspešnosti, kjer zdravstvene izvajalce z ustreznimi pogodbenimi dogovori lahko stimulirajo glede na kakovost oskrbe, ki jo nudijo in ne glede na količino storitev, ki jih zagotavljajo. To lahko spodbudi izvajalce, da se osredotočijo na učinkovito zdravljenje in posredno na čim boljši rezultat v čim krajšem času (Tervisekassa, n.d.).

Z uporabo teh digitalnih rešitev in pristopov lahko zdravstvene organizacije izboljšajo kakovost oskrbe, kar pripomore k boljšim izidom zdravljenja za paciente, večji učinkovitosti zdravstvenih delavcev in izboljšanem delovanju zdravstvenega sistema.

Eden izmed zanimivih primerov je tudi nedavno ustanovljena klinika za genetiko v sklopu univerzitetne bolnice Tartu v Estoniji, ki se osredotoča na razvoj in izvajanje personalizirane medicine, ki temelji na genetski predispoziciji posameznikov. To vključuje tako prilagajanje terapije, kot tudi preventivnih pregledov glede na genetske značilnosti pacientov in ravno slednje nam v zdravstvu in zdravljenju odpira nove izjemne priložnosti (Brittain, 2017).

Klinika aktivno raziskuje možnosti za povezovanje genetskih podatkov z e-recepti, kar bi omogočilo boljše prilagajanje zdravil in odmerkov za posamezne paciente glede na njihovo genetsko sestavo. To bi lahko zdravnikom pomagalo izbrati najprimernejšo terapijo in odmerek za posameznika, s čimer bi se izboljšala učinkovitost zdravljenja in zmanjšalo tveganja za nastanek neželenih učinkov.

Digitalno zdravje prinaša številne prednosti za zdravstvene delavce, vključno s/z:

Izboljšano komunikacijo: Digitalizacija omogoča zdravstvenim delavcem bolj učinkovito komunikacijo s pacienti, njihovimi družinami in drugimi zdravstvenimi strokovnjaki. Varni sporočilni sistemi, videokonference in oddaljeni posveti izboljšujejo koordinacijo oskrbe in olajšujejo zdravstvenim delavcem izmenjavo informacij ter sodelovanje pri oskrbi pacientov.

Dostopom do podatkov v realnem času: Digitalne zdravstvene platforme omogočajo zdravstvenim delavcem dostop do in spremljanje podatkov o pacientih v realnem času, kar jim pomaga sprejemati informirane odločitve in prilagajati načrte oskrbe po potrebi. To lahko vodi do boljših rezultatov in večjega zadovoljstva pacientov.

Prihrankom časa in stroškov: Avtomatizacija administrativnih nalog, kot so načrtovanje obiskov, obračunavanje in upravljanje z recepti, zmanjšuje birokracijo in sprošča čas zdravstvenih delavcev za neposredno oskrbo pacientov. Poleg tega lahko digitalizacija pomaga znižati stroške zdravstva z izboljšanjem učinkovitosti in zmanjševanjem napak.

Stalnim strokovnim razvojem: Digitalne platforme zdravstvenim delavcem omogočajo dostop do spletnih usposabljanj, virov in podpore, kar zagotavlja, da ostanejo na tekočem z najnovejšimi najboljšimi praksami na svojem področju. To lahko vodi do boljše oskrbe pacientov in možnosti za napredovanje.

Individualizirano oskrbo: Digitalne zdravstvene tehnologije omogočajo zdravstvenim delavcem zbiranje in analizo podatkov o pacientih za razvoj prilagojenih načrtov oskrbe, ki obravnavajo individualne potrebe in želje (World Health Organization, 2021a in Deloitte, 2016). 

3 Razprava

Zdravstvo je eno izmed področij, ki je v zadnjem času močno izpostavljeno digitalizaciji. Pri tem je ključna tehnologija in sistemi, ki omogočajo varno in učinkovito delovanje v digitalnem okolju, poleg tega pa tudi kvalitetna uporaba zbranih podatkov. Tako lahko na podlagi analize velikih količin zdravstvenih podatkov odkrivamo nove vzorce in trende, kar omogoča boljše razumevanje bolezni, njihovih dejavnikov tveganja in učinkovitosti zdravljenja. Uporaba podatkov na ravni prebivalstva omogoča spremljanje širjenja bolezni, oceno vpliva zdravstvenih ukrepov na javno zdravje in načrtovanje učinkovitejših programov za preprečevanje in obvladovanje bolezni. Z analizo podatkov o kakovosti oskrbe lahko prepoznamo področja, ki potrebujejo izboljšanje ter razvijamo in spremljamo ukrepe za boljšo varnost pacientov. Z zbiranjem in analizo podatkov na daljavo lahko zdravstveni delavci spremljajo stanje pacientov izven bolnišničnega okolja, kar omogoča pravočasno posredovanje in zmanjšanje števila nepotrebnih obiskov v bolnišnici. Z uporabo genetskih podatkov in drugih biomarkerjev pa bomo v prihodnosti lahko oblikovali tudi individualizirane načrte zdravljenja, ki bodo upoštevali edinstvene značilnosti pacienta. 

Neposredni vpliv na izboljšanje kakovosti oskrbe je torej precej očiten, vendar strukturirano zbiranje podatkov, kakršnemu smo priča pri uvajanju digitalnih rešitev, prinaša tudi posredne koristi. Zbrane podatke lahko v določenih primerih uporabimo tudi kot ključne kazalnike pri sprejemanju strateških odločitev, optimizaciji poslovanja in transparentnosti delovanja zdravstvenih organizacij.

Sama digitalizacija delovnih mest in njihovih elementov ni dovolj za uspešno uvajanje novih rešitev, saj je učinkovitost odvisna predvsem od uporabe in veščin uporabnikov. Zaradi tega je ključnega pomena, da se zdravstveni delavci in drugi deležniki ustrezno usposabljajo, ter razumejo prednosti uporabe digitalnih rešitev v zdravstvu, s tem pa bomo skupaj zagotovili uspešno implementacijo novih tehnologij in izboljšanje kakovosti zdravstvenih storitev za paciente.

4 Zaključek

Nove tehnologije so in še bodo korenito spremenile način dela v medicini in zdravstvu. Možnosti so danes omejene predvsem z domišljijo, številne rešitve prihajajo na trg in med uporabnike na dnevni ravni. Primeri vključeni v tem članku, predstavljajo le majhen delček možnosti, ki jih digitalizacija prinaša. Sklepamo lahko, da so že med nastajanjem tega članka na svet prišle nove ideje in nove rešitve, ki bodo nekoč spreminjale način dela v zdravstvu, kajti njegova prihodnost je nedvomno v veliki meri digitalna. Digitalizacija v zdravstvu ponuja ogromen potencial za izboljšanje življenja tako zdravstvenih delavcev kot pacientov in kar je najpomembnejše, ponuja priložnost, da pacient ostane v središču naše pozornosti, deležen najboljše možne obravnave in s pomočjo tehnologije tudi najboljšega, njemu prilagojenega zdravljenja. Kljub temu, da trenutno veliko časa porabimo za vnašanje podatkov in administrativno delo, avtorja verjameva, da nam bo digitalizacija zdravstva v prihodnosti vrnila več časa za pristen človeški stik in oporo bolniku.

Literatura

Komentarji

Objavite komentar

Najpogosteje ogledano:

Iščite po vsebini objav v tem spletnem dnevniku