Viverius BLOG

Pri Viverius plus stremimo k stalnemu izboljševanju izkušenj naših udeležencev in s tem naših izobraževanj. Zato skrbno spremljamo povratne informacije in analiziramo, kako se udeleženci znajdejo pri ponavljalnih vprašanjih tekom izobraževanja ter kako uspešni so pri preizkusu znanja.  Opazili smo, da pri enem izmed vprašanj o uporabi osebne varovalne opreme (OVO) na preizkusu znanja slabih 6 0 % udeležencev izbere napačen odgovor. Priprava ustreznih vprašanj in odgovorov za preverjanje znanja je svojevrsten izziv. Kljub temu, da se vedno trudimo, da pri oblikovanju vprašanj sledimo načelu, da iščemo znanje, nikoli "neznanja" ter vprašanja in odgovore poskušamo pripraviti čim bolj jasno, preprosto, brez zavajanja, verjamemo, da smo vedno lahko še boljši. Prvi in ključen korak: Preverimo vprašanje Ali je vprašanje zapisano jasno in nedvoumno? Ali so odgovori ustrezni, transparentni in ne zavajajo? Ugotovitev Vprašanje je ustrezno zastavljeno in obravnava področje uporabe oseb...

Je vse kar slišite, preberete, mislite o spletnih izobraževanjih res ali ste tudi vi prevzeli kakšnega od "mitov"? Poglejmo pet široko sprejetih prepričanj, ki vas lahko zavedejo.

Vsaka vrsta izobraževanja ima svoje boljše, močnejše lastnosti, ki jih lahko imenujemo tudi prednosti. Ker ne obstaja en, popoln način učenja za vse enak, imajo ravno tako vsa izobraževanja tudi svoje slabosti.  Katere so prednosti in slabosti asinhronih spletnih izobraževanj? Kaj lahko pričakujemo?

V današnjem hitro spreminjajočem se okolju je nenehno izobraževanje in usposabljanje zaposlenih, še posebej v zdravstvu, ključnega pomena. Asinhrona spletna izobraževanja so lahko ena izmed učinkovitih rešitev, ki prinaša številne prednosti tudi za delodajalce.  Kaj lahko kot delodajalec pričakujete pri tovrstnem izobraževanju in kako lahko ta pristop izboljša strokovni razvoj zaposlenih? Preberite v nadaljevanju.

Asinhrono spletno izobraževanje ni le trend, ampak pomembna sprememba v načinu pristopa k učenju. To je metoda, ki predstavlja demokracijo v izobraževanju, saj omogoča dostop do kakovostnega učenja kjerkoli in kadarkoli, kar je glede na hiter in razgiban moderen način življenja, izredno dragoceno. Radi imamo namreč nadzor nad svojimi obveznostmi in svobodo upravljanja svojega časa, kajne?

Je »digitalizacija« zdravstvenih obrazcev res le »copy-paste«, ko govorimo o EHR (Electronic Health Record)? Kratek odgovor bi bil: ne. Malo daljši pa: daleč od tega. Ko govorimo o OpenEHR, pravzaprav govorimo o tehnologiji, ki jo sestavljajo odprte specifikacije, klinični modeli in programi, z enim skupnim namenom: ustvarjanje standardov, grajenje informacij in interoperabilnih rešitev za zdravstvo. Že to nam da vedeti, da gre pravzaprav za definirano strukturo in modele znotraj katerih morajo biti podatki shranjeni smiselno, v določenem redu, ravno zato, da lahko omogočimo najboljši izkoristek za uporabnike. Kako torej poteka postopek transformacije zdravstvenih obrazcev v digitalno OpenEHR obliko? Najpomembneje je prav gotovo to, da sam obrazec sprva res dobro razumemo. To ne pomeni le terminološko, pač pa tudi praktično, v smislu, da razumemo vrednost vsakega izmed vprašanj (čemu služi) oziroma zahtevanih podatkov ter kdo običajno ta podatek zapiše/izpolni/shrani. Ko smo prepričani...

Interoperabilnost v zdravstvu je eden ključnih konceptov, ki omogočajo učinkovito izmenjavo in uporabo zdravstvenih podatkov med različnimi sistemi, aplikacijami in podatkovnimi zbirkami. S tem pa omogoča boljšo obravnavo bolnikov, povečuje učinkovitost dela in potencialno zmanjšuje stroške zdravstvene oskrbe. Če pogledamo nekoliko podrobneje: izraz interoperabilnost se pravzaprav nanaša na sposobnost dveh ali več sistemov, naprav, aplikacij ali produktov (pogosto iz različnih organizacij), da brez težav delujejo skupaj, izmenjujejo in pravilno interpretirajo podatke med seboj. V kontekstu zdravstvene oskrbe pa je ravno to izrednega pomena, saj v praksi to pomeni, da lahko različni zdravstveni informacijski sistemi (npr. bolnišnični informacijski sistemi, elektronske zdravstvene kartoteke, sistemi za upravljanje s pacienti itd.) med seboj komunicirajo in izmenjujejo podatke, ne glede na to, kako ali kje so bili ti podatki prvotno ustvarjeni ali shranjeni. Torej, kaj bi to pomenilo za v...

Moderne rešitve, ki so trenutno na voljo, lahko prav gotovo primerjamo s katerim izmed drznih filmskih scenarijev o izmišljenih digitaliziranih družbah. Pa vendar se nam pri delu v vsakodnevni praksi zdi, da smo še svetlobna leta stran od tovrstnih idealiziranih konceptov. Pa smo res? Ko teče beseda o digitalizaciji v zdravstvu, običajno res ne govorimo o lebdečih posteljah, zelo redko o robotski umetni inteligenci, nekoliko bolj pogosto pa vsaj o rabi različnih elektronskih naprav in čedalje bolj napredne programske opreme. Preko dejanskih primerov digitalnih rešitev, ki se vsakodnevno uporabljajo pri nas in še toliko bolj v tako imenovanih digitaliziranih družbah (npr. v Estoniji in na Danskem), bomo pogledali, kaj to pomeni v praksi ter kako nam lahko dobro zastavljene rešitve olajšajo in optimizirajo delo, ob tem pa nenehno pomagajo pri izboljšanju bolnikove obravnave. Poleg neposrednega vpliva na dvig kakovosti oskrbe, s strukturirano zbranimi podatki raste tudi posredna vrednost,...

Digitalizacija zdravstva je nedvomno zapleten multicentričen proces, ki si prizadeva izkoristiti tehnologijo za izboljšanje človeških sposobnosti v kontekstu zagotavljanja zdravstvenih storitev na način, da se zmanjšajo stroški in poveča produktivnost ter učinkovitost. Vse to je v luči bolnika, kot osrednjega člena zdravstva pomembno zato, da mu lahko zagotovimo boljšo izkušnjo uporabe zdravstvenega sistema, predvsem pa še boljše zdravstvene storitve. Kljub številnim koristim digitalizacije se ob implementaciji srečujemo z nejasnostmi in dvomi, ki jih moramo nasloviti, saj brez odgovorov le večajo vrzel med prizadevanji za uvajanje novih tehnologij in realnim stanjem. Ena izmed ključnih sprememb, ki jih prinaša digitalizacija je gotovo prehod na elektronski zdravstveni karton (EHR), ki omogoča boljše upravljanje zdravstvenih podatkov, zmanjšuje napake in preprečuje morebitno izgubo informacij. EHR posameznika na “enem mestu” omogoča tudi učinkovitejšo komunikacijo med zdravstvenimi del...